Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

admin

Zbirateljski kovanci RS

Republika Slovenija je od 1991 do 2006 izdajala zbirateljske kovance ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih podobnih dogodkih, ki so bili splošnega pomena za Republiko Slovenijo ali imeli širši mednarodni pomen.

Strokovne in tehnične naloge, povezane z izdajo zbirateljskih kovancev, je opravila Banka Slovenije.

Zbirateljski kovanci, izdani ob različnih priložnostih od leta 1991 dalje :

1991 : Prva obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije

Avtor idejnega osnutka: ???
Kovanje: ???

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 900/1000, Cu 100/1000
Izdelano: 50.000 kovancev
Izdano: 1991

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000, Cu 100/1000
Izdelano: 4.000 kovancev
Izdano: 1991

1993 : 400-letnica bitke pri Sisku

V zgodovini slovenskega naroda je mnogo pomembnih dogodkov, ki zaslužijo širšo pozornost. Mednje sodi tudi letošnja 400. obletnica zmage krščanske vojske nad Turki pri Sisku leta 1593.

S to bitko se je končala dolgoletna nevarnost pred turškimi vpadi v Evropo, ki je ovirala razvoj tedanje kranjske dežele. Slovenski vitezi s svojimi vojščaki niso omahovali, ko je številčno močnejša turška vojska ogrožala Sisek, ki se je junaško branil pred napadi. Trdnjava na sotočju Save in Kolpe je predstavljala pomembno strateško oporišče na vratih Evrope. Slovenske čete, ki sta jih vodila Andrej grof Turjaški in Adam plemeniti Ravbar, so skupaj s hrvaškimi bojevniki 22. junija 1593 dosegle prepričljivo zmago. Bitka pri Sisku ostaja eno najuspešnejših dejanj v stoletnih bojih s Turki.

Avtor idejnega osnutka: Danilo Riznar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Zlatarna Celje, Celje

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 5.000 kovancev
Izdano: 10.08.1993

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 10.08.1993

1993 : 300-letnica ustanovitve Academie operosorum labacensium

Veličino nekega naroda lahko presojamo tudi po njegovi kulturni preteklosti. Resnica je, da pogosto vseh tvorcev zgodovine ne omenjamo poimensko in da zato nehote izginjajo iz našega vsakodnevnega spomina. In vendar marsičesa ne bi imeli, če ne bi bilo določenih trenutkov, ki predstavljajo mejnike v nastajanju slovenske zavesti.

Gotovo je Academia operosorum labacensium, ki je leta 1693 združevala 23 zavednih znanstvenikov, večinoma slovenskega rodu, ustanova, ki zasluži našo pozornost. Njen namen ob ustanovitvi je bila organizacija znanstvenega dela na pravnem, medicinskem, filozofskem in bogoslovnem področju. Člani Academie so se poimenovali "apes" (čebele) in si prevzeli akademsko geslo "Nobis atque aliis-operosi". Vsako leto so organizirali slovesno zborovanje in štiri akademska zasedanja, na katerih so ocenjevali sadove znanstvenega raziskovanja.

Pomembno središče delovanja operozov je bila novoustanovljena knjižnica. V dobi največjega razcveta, okrog leta 1714, je bila pod pokroviteljstvom škofa Franca Karla pl. Kaunitza celo mednarodna učena združba z 42 člani s Kranjskega in notranjeavstrijskih dežel.

Delovanje akademije je poleti 1725 zamrlo. Obnovili so ga zopet leta 1781 slovenski predstavniki razsvetljenstva. Zaradi nazorskih razhajanj med preporoditelji je žal delovala le še dobrih 20 let. Vseeno je Academia v Ljubljani zanetila živahno aktivnost in jo spremenila v cvetoče baročno mesto. Na podlagi spodbud operozov je bila v Ljubljani 1701. leta ustanovljena tudi Glasbena akademija. Academia operosorum labacensium je predhodnica današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Avtor idejnega osnutka: Danilo Riznar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Zlatarna Celje, Celje

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 5.000 kovancev
Izdano: 13.12.1993

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 13.12.1993

1994 : 50-letnica ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije

12. marca 1994 je minilo 50 let odkar je bil po odločitvi Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju ustanovljen Denarni zavod Slovenije.

Ustanovitev bančne institucije v deželi, ki je bila tedaj okupirana s tujimi silami, je enkratni zgodovinski dogodek in za slovenski narod predstavlja tudi začetke denarništva v današnji neodvisni in suvereni državi. Z ustanovitvijo Denarnega zavoda Slovenije sta se uresničili dve temeljni pravici slehernega naroda, da suvereno vodi svojo državo in da pripadniki tega naroda tudi uživajo sadove svojega dela.

Ustanovitev Denarnega zavoda Slovenije je v pogojih okupirane Evrope pomenila pogumno odločitev, s katero so bili postavljeni temelji slovenskega denarništva in začrtani tudi okviri razvoja gospodarstva Slovenije po koncu vojne. Denarni zavod Slovenije je s svojim delovanjem v času od ustanovitve do konca vojne opravičil svoj obstoj.

Njegova dejavnost je bila usmerjena na pripravo treh emisij lirskih plačilnih bonov in priznanic, ki so v času pomanjkanja bonov služile kot pomožni plačilni instrument, kakor tudi na uvajanje neke oblike financiranja gospodarstva ter na hranilniško dejavnost. Prav tako pa je potrebno poudariti, da vsa različna medvojna plačilna sredstva, ki so krožila na okupiranem območju, niso bila zgolj nepomemben papir, saj so slovenske oblasti v okviru tedanjega finančnega sistema izpolnile svojo obljubo, da jih bodo tri mesece po osvoboditvi zamenjale za veljavno valuto.

Avtor idejnega osnutka: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Zlatarna Celje, Celje

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 5.000 kovancev
Izdano: 16.05.1994

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 16.05.1994

1994 : 1000-letnica smrti škofa Abrahama, povezanega z Brižinskimi spomeniki

Brižinski spomeniki so prvi latinični zapis kakega slovanskega jezika nasploh. Gre za tri besedila v najstarejši slovenščini, ki so uvezana v latinskem kodeksu (rokopisni knjigi) iz Freisinga na Bavarskem. Ohranjeni so štirje pergamentni listi in četrt strani. Jezikovne, stilne in vsebinske analize razodevajo, da gre za premišljeno sestavljena in literarno oblikovana cerkvena besedila.

Natančnega datuma nastanka Brižinskih spomenikov ni mogoče določiti; prvotno besedilo je verjetno nastalo že v 9. stoletju. Odkriti so bili leta 1807 v muenchenski državni knjižnici ob pregledovanju kodeksa iz Freisinga blizu Muenchna, kjer je bila nekoč škofija.

V času zapisa dveh spomenikov (pridige o grehu in pokori, spovednega obrazca) je deloval v Freisingu škof Abraham (od leta 957), ki si je med drugim pridobil tudi obsežen zemljiški kompleks v Kranjski krajini okrog Škofje Loke. Zato so ga nekateri raziskovalci (npr. Jernej Kopitar in Rajko Nahtigal) tesneje povezovali z nastankom Brižinskih spomenikov in mu brez trdnih dokazov pripisovali celo avtorstvo enega besedila in domnevali, da je bil slovenskega rodu. Škof Abraham je umrl pred 1000 leti, 26. maja 994.
Brižinski spomeniki so dokaz tisočletne slovenske navzočnosti v Evropi. Hranijo se v Bavarski knjžnici v Muenchnu.

Avtor idejnega osnutka: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Zlatarna Celje, Celje

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 22.11.1994

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 22.11.1994

1995 : 50-letnica organizacije FAO

FAO - Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization) je specializirana agencija Združenih narodov. Ustanovljena je bila 16. oktobra 1945 v Quebecu (Kanada). Njena naloga je skrb za izboljšanje prehrane, večjo proizvodnjo in distribucijo vseh vrst hrane in pridelkov s kmetijskih zemljišč in gozdov. Skrbi tudi za tehnično pomoč pri zagotavljanju hrane in sodeluje pri razvoju mednarodnega tržišča za živila. Slovenija je postala članica organizacije FAO 8. novembra 1993. Dosedanje sodelovanje je bilo uspešno pri preučevanju dejavnosti kmečkih žena, razvoja manj razvitega območja občine Trebnje, izkoriščanja travnatega sveta na hribovitih območjih, sanacije in obnove oljčnih nasadov in še pri nekaterih drugih projektih.

Organizacija FAO je že leta 1968 začela izvajati program "denar in medalja", ki temelji na vsakoletnih izdajah spominskih kovancev in priložnostnih medalj pod sloganom "fiat panis". Čisti izkupiček od prodaje kovancev nameni financiranju projektov na področju kmetijstva v deželah v razvoju.

Ob letošnji 50. obletnici organizacije pa želi z organizirano mednarodno akcijo razširiti vest o svojem poslanstvu - odpraviti lakoto in revščino - med vse napredne in dobro misleče ljudi. Vzbuditi želi zanimanje ljudi za perspektive kmetijstva, saj bi se morali zavedati, da bo potrebno povečati proizvodnjo in distribucijo hrane, če bomo hoteli zmanjšati lakoto in podhranjenost, ki sta žal še vedno prisotni v mnogih deželah sveta. Geslo organizacije FAO "fiat panis" oziroma v slovenskem prevodu "hrano vsem" je torej zelo aktualno.

Avtor idejnega osnutka: Boštjan Debeljak, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 11.09.1995

1995 : 50-letnica zmage nad nacizmom in fašizmom

Leto 1945 predstavlja pomemben mejnik za vse narode in narodnosti Evrope. Končala se je druga svetovna vojna. Številne žrtve so bile potrebne za skupno zmago nad nacizmom in fašizmom. Tudi slovenskemu narodu ni bilo prizaneseno. Mnogi niso uzrli luči svobode, ko so se raztrgale spone preteklosti in ko naj bi se med ljudi vrnile edinost, sreča, sprava.

Ko se po petdesetih letih oziramo v preteklost, se vedno znova poraja vprašanje, ali so res potrebni med ljudmi tolikšni nesporazumi in med politiki tako zaletave ambicije, da se nasprotja in hotenja sprevržejo v krvavo vojno, v rušenje mest in domov nedolžnih ljudi, v podiranje vseh vezi med narodi.

Avtor idejnega osnutka: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 09.10.1995

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 09.10.1995

1995 : 100-letnica postavitve Aljaževega stolpa

V Julijskih Alpah visoko v sinje višave dviga svojo resnobno glavo najvišji vrh Triglav, visok 2864 metrov. S svojo mogočno podobo priklene nase pogled popotnika, vzburi njegovo domišljijo, zaneti in vzbuja neugasljivo željo po novih spoznanjih in doživetjih.

Triglav predstavlja simbol planin, ki je globoko zasidran v slovenski narodni zavesti. Župnik Jakob Aljaž, ki je med svojim službovanjem na Dovjem opažal naglo prodiranje tujih vplivov v slovenske gore, se je tega dobro zavedal. Temu se je z vsem srcem zavednega Slovenca skušal upreti. Za pet goldinarjev je kupil vrh Triglava in Kredarico. Tako mu nihče ni mogel preprečiti, da bi na svojem svetu postavil leta 1895 stolp s skromno, a najnujnejšo opremo in s tem "ohranil slovensko lice slovenskim goram". Stolp je imel štiri okenca, visok je bil 1,90 m in je v premeru meril 1,25 m. Zavetišče, ki je dobilo ime "Aljažev stolp", je podaril Slovenskemu planinskemu društvu.

Jakob Aljaž se je rodil leta 1845 v vasi Zavrh pod Šmarno goro. Po končani gimnaziji v Ljubljani je začel študij filozofije na Dunaju, a se je kmalu preusmeril v bogoslovje. Od leta 1889 pa do svoje smrti leta 1927 je bil župnik v Dovjem na Gorenjskem. Bil je vsestranski človek, ki si je že v času življenja pridobil spoštovanje in publiciteto. Bil je skladatelj, ki je s pesmijo izražal domovinsko ljubezen (Trigav, moj dom in Slovan, na dan). Pomembno vlogo je imel v razvoju slovenskega planinstva, saj je bil pobudnik in graditelj številnih planinskih postojank v Triglavskem pogorju, kot so Staničeva koča, Triglavski dom in kapela na Kredarici, Aljažev dom v Vratih.

Gotovo pa je najpomembnejša postavitev Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, saj je po Aljaževi zaslugi postal Triglav simbol slovenstva.

Avtor idejnega osnutka: Dane Petek, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 04.12.1995

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 04.12.1995

1996 : 150-letnica železnic na Slovenskem

2. junija 1846 je prvič stekel železniški promet na današnjem ozemlju Slovenije. Dograjena je bila proga med Gradcem in Celjem, ena od etap pri gradnji železniške zveze med Dunajem in Trstom. V Celje sta tega dne pripeljali slavnostni vlak lokomotivi "Aussee" in "Drau". Prihod prvega vlaka v slovenski prostor je pomenil prelomnico, katere pomen občutimo še danes. Odsek proge med Gradcem in Celjem so trasirali že leta 1842. Pri Šentilju so zgradili 190 m dolg predor, čez dolino Pesnice pa viadukt dolg 649 m. To je bil do tedaj najdaljši gradbeni objekt na celi progi od Dunaja, v celoti izdelan iz opeke.

Mostove na progi so gradili načeloma iz lesa. Največji je bil most čez Dravo v Mariboru, ki se je vzpenjal 26,2 metra nad rečno gladino, dolg pa je bil 190 metrov. Med Gradcem in Celjem je bilo zgrajenih 13 železniških postaj. Parni stroj je prvič peljal čez pesniški viadukt 2. maja 1846. Neuradno je bila proga Maribor-Gradec preizkušena 15. maja.

Ljubljano je železnica dosegla leta 1849, Trst pa leta 1857. Tako je bil dosežen zastavljeni cilj povezati Dunaj s Trstom. Progo Dunaj-Trst je 1858. prevzela zasebna družba z udeležbo mednarodnega kapitala in jo poimenovala Južna železnica.

Železnica je eden redkih dosežkov industrijske revolucije, ki se vse do današnjih dni ni bistveno spremenil, predstavlja pa navzlic naglemu razvoju drugih prometnih sredstev nepogrešljiv element gospodarskega napredka dežele.

Avtor idejnega osnutka: Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 4.000 kovancev
Izdano: 27.05.1996

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 27.05.1996

1996 : 100-letnica olimpijskih iger moderne dobe

Človek se že od nekdaj ukvarja s športom. Ta mu pomeni krepitev njegovih telesnih moči, da bi lažje sledil hitremu tempu sodobnega načina življenja. Že od nekdaj pa je v ljudeh tudi tekmovalni duh, ki jih sili, da na najrazličnejše načine preizkušajo svoje moči. V davni antiki so se športniki merili med seboj v raznih veščinah in tekmovali, kdo bo hitrejši, kdo bo dlje skočil in kdo bo najmočnejši.

Pierre de Couberten, ki velja za velikega ideologa in stratega olimpijske miselnosti, je leta 1894 uspel obnoviti nekdanje olimpijske igre po antičnem vzorcu in že dve leti kasneje so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je spet združeval tekmece z vsega sveta pod skupno zastavo s petimi krogi, ki simbolizirajo olimpijsko geslo citius, altius, fortius.
Slovenci smo že zelo zgodaj sodelovali na olimpiadah. Lahko se pohvalimo z uspehi naših telovadcev, smučarjev in veslačev. Zlate, srebrne in bronaste kolajne krasijo njihove vitrine. Med vsemi je gotovo najpomembnejši starosta olimpijcev vsega sveta telovadec Leon Štukelj, ki je prva priznanja dobil že daljnega leta 1924. Zato ni naključje, da je ena njegovih značilnih drž pri telovadbi (originalna fotografija je bila posneta na olimpiadi v Berlinu leta 1936) uporabljena tudi kot motiv na priložnostnih kovancih.

Avtor idejnega osnutka: Gorazd Vahen in Gojko Zrimšek, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 24.06.1996

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 24.06.1996

1996 : 5. obletnica osamosvojitve

Slovenci smo se 23. decembra 1990 s plebiscitom smeli odločili za samostojno pot v prihodnost.

25. junija 1991 je republiška skupščina na seji vseh zborov sprejela Temeljno ustavno listino, s katero je bila razglašena samostojna in neodvisna država Republika Slovenija. Ponosno je zaplapolala slovenska državna zastava, radostna so bila slovenska srca.

Žal prvi dnevi mlade, neodvisne, samostojne države niso bili lahki. Nekdanji skupni prijatelji so se čez noč spremenili v sovražnike, ki so nam celo oporekali našo neodtujljivo pravico do lastne države. Toda zaradi pogumnega odziva vse Slovenije, ki se je postavila v bran za svoj obstoj, ter ob veliki podpori mednarodne skupnosti, smo uspeli obraniti komaj pridobljeno neodvisnost.

Številne evropske in druge države so Slovenijo zelo kmalu priznale kot suvereno članico velike svetovne družine. Slovenija se je postopoma začela razvijati v deželo blagostanja na sončni strani Alp. Ni še vse zlato, kar se sveti, ni še vse tako kot si želimo in kot bi moralo biti. Pa vendar, če bi nas kdo vprašal, ali se hočemo vrniti v stare čase, bi vsi želeli, da naj ostane tako kot je, saj verjamemo v prihodnost, v jutri.

Slovenija je leta 1996 slavila peto obletnico svoje samostojnosti. Veliko smo dosegli, radi bi še več. Želimo se popolnoma vključiti v mednarodno skupnost, dokazati, da smo pravna država, ki želi živeti v miru, brez pretresov. V sebi imamo moč, v srcih pogum in veliko dobre volje, ki si je ne damo vzeti.

Avtor idejnega osnutka:
- za zlatnik / Gorazd in Matjaž Učakar, Ljubljana
- za srebrnik / Tomaž Pilih, Nova Gorica
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 24.06.1996

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 24.06.1996

1997 : 250. obletnica rojstva Žige Zoisa

Žiga Zois, baron Edelsteinski, je bil rojen 23. novembra 1747 v Trstu. Oče je bil trgovec, ki se je preselil iz Italije v Ljubljano, mati pa je bila iz znane slovenske železarske družine. Žiga Zois je po očetu podedoval posestva, graščine in fužine na Kranjskem in je bil eden najbogatejših Kranjcev. Bil vsestranski človek, ne le mecen in mentor - pomemben je bil tudi zaradi pretoka informacij, ki ga je organiziral s svojimi zvezami doma in v tujini.

Na literarnem in kulturnem področju je bil osrednja osebnost slovenskega narodnega preroda na prehodu v 19. stoletje. Po letu 1780 so se začeli okrog njega v razsvetljenskem krožku zbirati številni kulturni delavci. V tem krožku so delovali pomembni literarni preroditelji in pisci strokovne literature. Žiga Zois je pridobil Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja, da sta zbirala gradivo za slovar in začela sestavljati znanstveno slovnico.

Anton Tomaž Linhart je na Zoisovo pobudo začel pisati v slovenskem jeziku in tako je Zois pripomogel, da se je slovenščina uveljavila v gledališču. Linhartu je pomagal pri pisanju prve kritične zgodovine Slovencev.

Tudi Valentin Vodnik se je pod Zoisovim mentorstvom izoblikoval v prvega slovenskega pesnika. Jerneju Kopitarju, ki je bil njegov tajnik in knjižničar v njegovi bogati, sodobni knjižnici, je omogočil, da je napisal prvo slovensko znanstveno slovnico.

Bil je naravoslovec; zbral je obsežno zbirko mineralov, ki se zdaj nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Tedaj še neznan mineral, ki so ga našli na Svinški planini, so poimenovali po njem. Kot zoolog je med prvimi gojil človeško ribico, jo proučeval in pisal o njej. Zanimal se je tudi za rudarstvo in fužinarstvo. Uvajal je novo organizacijo in tehnologijo dela v železarstvu in izumil puhalnik za plavž. Skonstruiral je invalidski voziček, ki mu je kljub hudi bolezni omogočal gibanje. Dejaven je ostal vse do smrti 10. novembra 1819.

Avtor idejnega osnutka: Aleš Kuder, Darja Kuder, Arnela Vidoševič, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 500 SIT
Nominalna vrednost: 500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 10.12.1997

- zlatnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 10.12.1997

2001 : 10. obletnica Republike Slovenije in tolarja - denarne enote samostojne Republike Slovenije

Po sprejetju ustavnega zakona o samostojnosti Slovenije je bil 23. decembra 1990 plebiscit, na katerem je 88,5 % vseh volilnih upravičencev glasovalo za samostojnost Slovenije. Po Zakonu o plebiscitu je morala biti osamosvojitev uresničena v 6 mesecih.

25. junija 1991 je Skupščina Republike Slovenije razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je Republika Slovenija postala samostojna država. 23. decembra 1991 je bila sprejeta prva Ustava države Republike Slovenije. Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 poleg temeljne listine sprejela vrsto osamosvojitvenih zakonov. Z Zakonom o Banki Slovenije je postala Banka Slovenije centralna banka Republike Slovenije in bila med drugim pooblaščena, da izdaja bankovce in daje bankovce ter kovance v obtok.

Za uvedbo slovenske valute je 8. oktobra 1991 Skupščina Republike Slovenije sprejela dva pomembna zakona: Zakon o denarni enoti Republike Slovenije, ki določa, da je slovenska denarna enota TOLAR, in Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije, ki določa tolar kot edino zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji. In če je denar enako kot jezik sredstvo za sporazumevanje, je tudi naš TOLAR pomemben nacionalni simbol.

Avtor idejnega osnutka: Matevž Čelik, Domen Fras, MA, Vasja Semolič / Baterija, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 2.000 SIT
Nominalna vrednost: 2.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 3.000 kovancev
Izdano: 08.10.2001

- zlatnik za 20.000 SIT
Nominalna vrednost: 20.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 08.10.2001

2002 : Svetovno prvenstvo v nogometu Koreja - Japonska, 2002

Ob svetovnem prvenstvu v nogometu v Koreji in na Japonskem izdaja Republika Slovenija v letu 2002 tri priložnostne kovance: zlatnik, srebrnik in tečajni kovanec. Izdani so v počastitev uspeha državne nogometne reprezentance ter so priznanje ekipi, trenerju in Nogometni zvezi Slovenije. Prav tako pa so izraz širše pripadnosti športu in športnim tekmovanjem, pri katerih sodeluje čedalje več naših športnikov, rekreativcev in športnih delavcev.

Udeležba slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu pred dvema letoma je bila za svetovno nogometno javnost presenečenje. Uvrstitev naše ekipe med dvaintrideset reprezentanc, ki se bodo pomerile na svetovnem prvenstvu, pa je resnično velik uspeh, saj med njimi ne bo moštev nogometno dosti močnejših držav od Slovenije. Tako bodo eni od reprezentanc udeleženk na začetku iger zaigrali Prešernovo Zdravljico.

Dosežki slovenske reprezentance so bistveno povečali zanimanje za nogomet pri nas in pomenijo premik v zavesti športnih navdušencev. Tako imenovana nogometna pravljica je tudi v naših mestih spodbudila prizore množičnega navdušenja. Od tod uveljavljeno geslo: "Slovenija gre naprej!"

Avtor idejnega osnutka: Primož Gutman, Edin Okić, Urban Švegl, Matjaž Vodlan
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 2.500 SIT
Nominalna vrednost: 2.500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.500 kovancev
Izdano: 13.05.2002

- zlatnik za 20.000 SIT
Nominalna vrednost: 20.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.500 kovancev
Izdano: 13.05.2002

2002 : 35. šahovska olimpiada Bled 2002

Šah je družabna igra, pri kateri si dva igralca na igralni plošči, razdeljeni na 64 črno-belih polj, in z 32 šahovskimi figurami prizadevata doseči položaj, ko se nasprotnikov kralj ne more ubraniti napadu. Igra išče in s skupnim jezikom kombinacij utira poti med narodi, rasami in različno mislečimi. Zanesljivih virov o nastanku t. i. »kraljeve igre« ni, je pa mogoče trditi, da je njena pradomovina nekje v Aziji, najverjetneje na območju današnjega Irana ali Indije. Najstarejši zapis o šahu izhaja iz Perzije s konca 6. stoletja. V Evropo so prinesli to igro trgovci nekako na prelomu prvega tisočletja, srednji vek in predvsem začetek novega veka pa sta sprožila množičnost igranja. Evropski problemski šah se je uveljavil precej pred turnirskim in temu razvoju so sledili tudi Slovenci - po letu 1856 so posegali po najvišjih priznanjih in na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil Milan Vidmar v samem vrhu svetovnega šaha.

Tudi v 20. stoletju je dala Slovenija vrsto svetovnih velemojstrov (Vasja Pirc, Bruno Parma, Albin Planinec, Stojan Puc in drugi). Z novimi mladinskimi tekmovanji se število udeležencev povečuje in med njimi lahko iščemo bodoče igralce in igralke z najvišjimi naslovi.

Največje priznanje slovenskemu šahu je bilo izkazano leta 1998 na kongresu svetovne organizacije FIDE, ko so Sloveniji zaupali organizacijo 35. šahovske olimpiade 2002 na Bledu z udeležbo največjih mojstrov šahovske igre z vsega sveta.

Avtor idejnega osnutka: Miljenko Licul, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 2.500 SIT
Nominalna vrednost: 2.500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 23.09.2002

- zlatnik za 20.000 SIT
Nominalna vrednost: 20.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 500 kovancev
Izdano: 23.09.2002

2003 : Evropsko leto invalidov 2003

Invalidi so zelo raznolika skupina ljudi in so upravičeni do istih človekovih pravic kot vsi drugi državljani. Soočajo se z diskriminacijo, ki včasih temelji na predsodkih o njih, še pogosteje pa jo povzroča dejstvo, da so pozabljeni ali spregledani. To pa ima za posledico ustvarjanje in povečevanje ovir v okolju in v odnosih, ki invalidom preprečujejo sodelovanje v družbi.

Pred desetimi leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Standardna pravila za izenačevanje možnosti invalidov. Ta v veliki meri temeljijo na zamislih, ki so jih razvili invalidi in njihove organizacije ter dajejo večji poudarek človekovim pravicam. Invalidi morajo imeti enake možnosti in dostop do vseh družbenih koristi, kar pomeni možnost celostne vključitve v izobraževanje, dostop do novih tehnologij, zdravstvenih in socialnih programov, do športnih in prostočasnih dejavnosti ter do storitev in izdelkov.

V zadnjih desetletjih je Evropska skupnost naredila velik korak od zaščitniškega odnosa do invalidov k prizadevanju za to, da bi invalidom omogočili samostojno življenje in prevzemanje odgovornosti za svoje odločitve. Svet Evropske skupnosti je 3. decembra 2001, na mednarodni dan invalidov, razglasil leto 2003 za "evropsko leto invalidov". V Madridski deklaraciji, sprejeti marca 2002, je predstavljena vizija za delovanje v letu 2003 v Evropski skupnosti in pridruženih članicah, in sicer na nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh. Temeljno načelo deklaracije je združitev dveh pristopov: "nediskriminacija + pozitivni ukrepi = socialna vključenost". Z ustvarjanjem družbe brez ovir in predsodkov za vse ter s spoštovanjem različnosti se bo oblikoval svet, ki bo ustrezal vsem: "Kar se stori v imenu invalidnosti danes, bo jutri pomembno za vse."

Vlada Republike Slovenije je sklep o razglasitvi leta 2003 za leto invalidov v Republiki Sloveniji sprejela. Z izdajo priložnostnih kovancev se je Slovenija pridružila skupini držav, ki so se odločile, da bodo s še večjim poudarkom seznanjale javnost o odnosih do invalidov ter razširjale znanje o njihovih pravicah, potrebah in zmožnostih. Preprosto oblikovani priložnostni kovanci nakazujejo težavo invalidnosti, ki jo je ob upoštevanju temeljnih človekovih pravic možno preseči.

Na sprednji strani kovanca je klicaj, ki opozarja na diskriminacijo invalidov in vzpodbuja k odgovornosti za enakopraven pristop zdravih ljudi do vseh skupin invalidov. Motiv klicaja se nadaljuje tudi na hrbtni strani kovanca, kjer kot podaljšek stiliziranega vozička predstavlja zgornji del invalidovega telesa.

Upodobitev invalidskega vozička kot prve predstave, ki spomni na invalidnost, napeljuje k razmišljanju o fizično prizadetih ljudeh in posledično k vzpostavitvi take socialne politike, ki raznolikost invalidov upošteva v čim večji meri. Krog, ki kot zemeljska obla objema osrednji motiv, pa opozarja na mednarodno razsežnost invalidnosti.

Avtor idejnega osnutka: Katarina Čehovin, Kranj
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 2.500 SIT
Nominalna vrednost: 2.500 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 1.500 kovancev
Izdano: 02.06.2003

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 300 kovancev
Izdano: 02.06.2003

2003 : 60. obletnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju

Ko je bila Kraljevina Jugoslavija 6. aprila 1941 napadena, so na območje današnje Slovenije prišle tri okupacijske sile, ki so si razdelile vplivna območja. Že 26. aprila istega leta so domoljubni člani slovenskih političnih strank različnih nazorov v Ljubljani ustanovili Osvobodilno fronto slovenskega naroda, pozneje pa so se jim pridružile še druge politične skupine.

Najvidnejši predstavniki vseh teh političnih skupin so sestavljali Vrhovni plenum OF, ki je deloval vse do 3. oktobra 1943, ko je bil na Zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju izvoljen 120-članski Plenum OF - vrhovni organ OF slovenskega naroda. Ti predstavniki so bili obenem Slovenski narodnoosvobodilni odbor kot vrhovni organ oblasti, ki se je na zasedanju v Črnomlju 19. februarja 1944, preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet in se kot tak izoblikoval v slovenski parlament.

Sklepi Zbora odposlancev slovenskega naroda so spremenili položaj Slovenije v Jugoslaviji iz statusa upravne enote, ki je pred II. svetovno vojno bila banovina, v državnopravni (tj. federalni) status. S tem dejanjem Zbora v majhnem slovenskem mestu, obkroženem s sovražno vojaško silo Tretjega rajha, je bila podana in začrtana politična pot k slovenski državnosti.

Cilj je bil dosežen leta 1991 z uspešnim referendumom o osamosvojitvi in samoodločbi naroda, ki je od nekdaj hrepenel po lastni in samostojni državi.

Z izdajo priložnostnih kovancev ob obletnici tega izjemnega narodotvornega dogodka v okupirani Evropi, je Republika Slovenija preskočila politične poglede na zgodovinska dogajanja polpretekle zgodovine in dala priznanje vsem tistim, ki se nikakor niso želeli ukloniti zahtevam: Naredite mi to deželo spet nemško!

Avtor idejnega osnutka: Blaž Češka, Lukovica
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 1.500 kovancev
Izdano: 08.09.2003

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 300 kovancev
Izdano: 08.09.2003

2004 : 250-letnica rojstva Jurija Vege

Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 revnim kmečkim staršem v Zagorici v bližini Ljubljane. Srednjo šolo je obiskoval pri jezuitih v Ljubljani in dokončal licej z zaključnim izpitom iz fizike, matematike, logike ter metafizike. Zaposlil se je kot inženir za rečno plovbo in se ukvarjal z regulacijo Ljubljanice, Mure, Drave in Save. Kot ambiciozen mladenič je leta 1780 stopil v vojaško službo na Dunaju in se udeleževal bitk po vsej Evropi.

Z znanjem in osebno hrabrostjo je opravil vrsto izrednih dejanj in prejel najvišje vojaško odlikovanje, kasneje pa še baronski naslov in podpolkovniški čin. Njegovo truplo so septembra 1802 našli v Donavi in nikoli ni bilo pojasnjeno, ali je šlo za samomor, nesrečo ali umor.

Kot topničarski častnik, specialist za najtežje možnarje, je v mirnih časih na posebnem oddelku topničarstva poučeval matematiko in tam vpeljal pouk matematične analize. Napisal je tudi matematična in fizikalna učbenika. Pisal je o balonih, geodeziji in meteorologiji, najbolj pa se je izkazal na področju balistike in postal eden od utemeljiteljev tega področja na znanstveni podlagi.

Bil je izumitelj, ki je s pomočjo matematike izpopolnil mehanizem nihajnih ur. V razpravah se je napredno zavzemal za enoten metrsko-kilogramski merski sistem, saj je tedaj vladala na tem področju velika zmeda in šele tri generacije kasneje so ta sistem poenotili. Njegovo najpomembnejše delo pa so Logaritemske tablice. Zaradi njih je bil član več evropskih akademij znanosti. S tablicami so računali v znanosti, vsakdanjem življenju ter šolstvu široma po svetu vse do uvedbe elektronskih računalnikov. Računanje s tablicami je odločilno pripomoglo k matematizaciji naštetih področij, kar je omogočalo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije.

Avtor idejnega osnutka: Miljenko in Maja Licul, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 1.500 kovancev
Izdano: 15.03.2004

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 300 kovancev
Izdano: 15.03.2004

2004 : 1000-letnica prve pisne omembe Bleda

"Dežela Kranjska nima lepš´ga kraja, ko je z okol´šč´no ta podoba raja!" S tem verzom je véliki slovenski pesnik dr. France Prešeren (1800-1849) opisal Bled.

Bled že dolgo slovi po vsem svetu po izjemnih naravnih lepotah in zgodovinskih znamenitostih - jezeru z otokom, cerkvijo na otoku z zvonom želja, gradu, ki gnezdi na skalni gmoti nad jezerom, arheoloških najdbah in drugih lepotah. Posebnost kraja in turistične ponudbe so vožnja s kočijo okoli jezera, tradicionalni prevozi na otok z velikim čolnom s streho - pletnjo, s kulinaričnega področja pa po kremnih rezinah.

Prvi sledovi človeka na Bledu segajo v kameno dobo, pod gradom pa so našli predmete iz starejše železne dobe. Bled so gosteje naselili šele Slovani v obdobju od 9. do 10. stoletja. Prvič je Bled pisno omenjen v listini, s katero je nemški cesar Henrik II. aprila 1004 podelil briksenškemu škofu posestvo Bled (Veldes) na Kranjskem. Leta 1011 jim je podaril še romanski stolp z obzidjem, ki je bil zametek današnjega Blejskega gradu.

Fotokopija originalne darilne listine iz leta 1004 je shranjena na gradu v muzejski zbirki, ki prikazuje tudi najstarejšo zgodovino Bleda s prvimi izkopaninami in grad v posameznih stopnjah zgodovinskega razvoja.

Na Blejskem jezeru, ki je nastalo ob umiku bohinjskega ledenika, je otok s cerkvijo. Temelji predromanske kapele so verjetno edini odkriti primer kultnega objekta iz tega obdobja na našem ozemlju. Po pisnih virih naj bi bila prva zidana cerkev posvečena leta 1142. Današnja oblika cerkve je iz 17. stoletja, njena znamenitost pa je zvon želja, izdelan leta 1534 v Padovi.
Med prvimi obiskovalci Bleda so bili romarji, ki so romali k Mariji na otoku. Začetki intenzivnega turizma segajo v leto 1855, ko je švicarski hidropat Arnold Rikli ustanovil Naravni zdravilni zavod s kopališči.

Avtor idejnega osnutka: Boštjan Gabrovšek, Tržič
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 1.500 kovancev + 1.000 kovancev (dokovanje)
Izdano: 13.04.2004 (dokovanje - 07.06.2004)

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 300 kovancev + 500 kovancev (dokovanje)
Izdano: 13.04.2004 (dokovanje - 07.06.2004)

2005 : 100-letnica slovenskega filma

Film je ena izmed najmlajših umetnostnih zvrsti, s preloma devetnajstega in dvajsetega stoletja. Prvi so bili nemi, brez govora in glasbe. Decembra 1895 so si obiskovalci v neki pariški kavarni lahko ogledali prve, na film posnete slike, na slovenskem ozemlju pa leto pozneje. Slovenci v tistem času s filmskimi poskusi nismo zamujali za drugimi državami. Leta 1905 je dr. Karol Grossman posnel le nekaj minut dolga dokumentarna filmska zapisa Odhod od maše in Sejem v Ljutomeru, ki predstavljata prve metre slovenskega filma. Leta 1906 je nastal film Na domačem vrtu, ki je zapis podobe družinskega življenja. Filmi se hranijo v Slovenskem filmskem arhivu pri Arhivu Republike Slovenije.

V obdobju med obema svetovnima vojnama sta bila posneta prva slovenska celovečerna filma V kraljestvu Zlatoroga (Janko Ravnik, 1931) in Triglavske strmine (Ferdo Delak, 1932). V tem obdobju so delovali tudi filmski ustvarjalci, ki so se proslavili z dokumentarnimi filmi, med njimi predvsem Veličan Bešter, Metod Badjura, Ivan Noč, Božidar Jakac in Janko Balantič.

V tridesetih letih dvajsetega stoletja je s filmskim ustvarjanjem začel tudi prvi šolani filmski ustvarjalec Marjan Foerster. Filmska dejavnost se je med okupacijo nadaljevala. Najizrazitejši filmi so serija s skupnim naslovom Partizanski dokumenti in film Veliko protikomunistično narodno zborovanje na Kongresnem trgu v Ljubljani 1944.

Po letu 1945 je bilo v Sloveniji ustanovljeno podjetje za proizvodnjo Triglav film, pozneje Viba film, za distribucijo pa Vesna film. Leta 1948 je France Štiglic posnel prvi slovenski zvočni celovečerni film Na svoji zemlji. Po tem letu se je začela povečana produkcija slovenskih celovečernih, kratkih igranih, dokumentarnih, reklamnih, študentskih, eksperimentalnih in animiranih filmov. Povprečno je bilo na leto posnetih okoli trideset filmov. Slovenski filmi so sodelovali na domačih in mednarodnih filmskih festivalih, kjer so prejemali tudi nagrade.

Po osamosvojitvi Slovenije se je produkcija zmanjšala, kar se je spremenilo sredi devetdesetih let z ustanovitvijo Filmskega sklada Republike Slovenije. Filmskim ustvarjalcem celovečernih filmov pa se je treba zahvaliti za kakovostno umetniško bero, ki zarisuje Slovenijo na filmski zemljevid Evrope in sveta.

Stota obletnica slovenskega filma ni samo pomemben kulturni dogodek za slovenski kulturni prostor in za ohranjanje slovenske filmske dediščine, temveč tudi pomemben prispevek k evropski in svetovni filmski dediščini.

Avtor idejnega osnutka: Matjaž Učakar, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 23.05.2005

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 23.05.2005

2005 : 100-letnica ustanovitve Slovenske sokolske zveze

Prvo organizirano telovadno društvo Sokol je bilo ustanovljeno leta 1862 v Pragi. Naslednje leto so slovenski narodnjaki ustanovili v Ljubljani Gimnastično društvo "Južni Sokol". Na Češkem in v Sloveniji je Sokol pomenil protiutež nemškim telovadnim društvom, ki so v deželah s slovanskim prebivalstvom širila nemški nacionalni vpliv. V prvih letih je bila dejavnost Sokola posvečena bolj krepitvi slovenskega narodnega gibanja kakor telovadbi.

Na Primorsko in Štajersko so se začela sokolska društva trajneje širiti šele v osemdesetih letih 19. stoletja. Telovadbi je pripisal pomembnost šele dr. Viktor Murnik, ki je z uvajanjem sistematične telovadbe pripomogel tudi k reorganizaciji slovenskega sokolstva.

Sokoli so v svoje vrste vključevali otroke in odrasle. Imeli so moško in žensko članstvo, mladino so imenovali naraščajniki, dijakom pa oblast ni dovolila vključevati se v društva.

Leta 1903 so si sokoli izbrali enotna oblačila, leto potem pa so začeli izdajati glasilo Slovenski sokol. Leto 1905 je bilo za slovensko sokolstvo prelomno, saj mu je oblast dovolila združitev v Slovensko sokolsko zvezo, v njej pa so se poenotila skoraj vsa sokolska društva na Slovenskem. Sledilo je organizacijsko in idejno strjevanje članskih vrst, v telovadnicah pa je bilo vse več vzgojnega dela. Slovenska sokolska zveza se je včlanila v mednarodno gimnastično zvezo in slovenski tekmovalci so leta 1907 nastopali na mednarodnih tekmovanjih, ki so jih pozneje poimenovali svetovna prvenstva.

Sokolska ideologija je spodbujala narodno in kulturno zavest ter je ob telesni vzgoji vzgajala disciplino telesa in duha. Pomembne vrednote so bile: disciplina, zdrav duh v zdravem telesu, poštenost do sebe in drugih in boj proti krivicam. Sokoli so vedno pomagali drugemu sokolu in vsem, ki so potrebovali pomoč. Po teh načelih deluje tudi sodobna Sokolska zveza Slovenije.

Avtor idejnega osnutka: Boštjan Gabrovšek, Tržič
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 23.05.2005

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 23.05.2005

2006 : 250-letnica rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta

Anton Tomaž Linhart (Radovljica, 11. 12. 1756 - Ljubljana, 14. 7. 1795) se je šolal v Ljubljani in na Dunaju. Po šolanju se je zaposlil kot arhivar in bil nato šolski revizor. Kot šolski komisar v ljubljanskem okrožju se je zavzemal za ustanavljanje šol in ustanovil 18 novih podeželskih osnovnih šol. Prizadeval si je za ustanovitev osrednje in javne študijske knjižnice v Ljubljani. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena licejska knjižnica, predhodnica Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Linhart je prvi slovenski dramatik, ki je v slovenski jezik prevedel in priredil nemško komedijo in jo poimenoval "Županova Micka". Gre za prvo slovensko posvetno gledališko delo, ki je bilo uprizorjeno 28. decembra 1789. Ta dan velja za rojstni dan slovenskega gledališča. Napisal je tudi daljšo komedijo "Ta veseli dan ali Matiček se ženi", ki je bila uprizorjena šele leta 1848. Z zgodovinskim delom v dveh delih "Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije" je prvi uveljavil proučevanje in obravnavanje zgodovine Slovencev kot narodnostne celote.

Linhart je bil najpomembnejši slovenski preroditelj, najdoslednejši svobodomislec in razsvetljenec ter prvi izraziti meščan v slovenski kulturi. Z delom in pobudami je spodbujal razvoj dramskega slovstva v slovenskem jeziku in napravil prve poskuse znanstvenega zgodovinopisja. Zasluge ima tudi na področju šolstva in knjižničarstva.

Avtor idejnega osnutka: Maja Licul in Miljenko Licul, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 06.02.2006

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 06.02.2006

2006 : 150-letnica rojstva pesnika Antona Aškerca

Anton Aškerc, vodilni epik 20. stoletja na Slovenskem, se je rodil 9. januarja 1856 v Globokem pri Rimskih Toplicah. Gimnazijo je obiskoval v Celju, bogoslovje pa je študiral v mariborskem semenišču. Kot duhovnik je služboval v več krajih na Štajerskem, vendar se je zaradi navzkrižja s cerkvenim redom predčasno upokojil. Nato je do smrti (10. junija 1912) delal kot prvi mestni arhivar v Ljubljani. Z njegovo nastavitvijo se je začelo obdobje sistematičnega in kontinuiranega dela z arhivskim gradivom ljubljanskega magistrata, prve arhivske ustanove, ki je samostojno delovala na ozemlju današnje Slovenije.

Aškerc je najprej pisal lirske pesmi, po letu 1882 pa vedno več epskega pesništva. V liriki je izpovedoval domoljubje, ljubezen in verski dvom. Teme za balade in romance je jemal iz slovenske in slovanske zgodovine, biblije in ljudskega izročila. Po nekaj anonimnih objavah pesmi v "Zgodnji Danici" je objavljal v "Zvonu" in "Ljubljanskem zvonu". Za njegovo pesništvo sta značilni prvi zbirki "Balade in romance" in "Lirske in epske poezije".

Vtise o potovanju po tujih deželah je ubesedil v potopisih "Izlet v Carigrad" in "Dva izleta na Rusko". Ukvarjal se je tudi s prevajanjem, zlasti ruskih pesnikov.

Avtor idejnega osnutka: Julija Zornik, Ljubljana
Izdelava in kovanje: Mincovna Kremnica š. p., Kremnica/Slovaška

- srebrnik za 5.000 SIT
Nominalna vrednost: 5.000 SIT
Teža: 15 gramov
Premer: 32 milimetrov
Čistina: Ag 925/1000
Izdelano: 2.000 kovancev
Izdano: 06.02.2006

- zlatnik za 25.000 SIT
Nominalna vrednost: 25.000 SIT
Teža: 7 gramov
Premer: 24 milimetrov
Čistina: Au 900/1000
Izdelano: 1.000 kovancev
Izdano: 06.02.2006

Vir : Banka Slovenije

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli